11
Jan
2017
Posted by: In: Obrtniki in ostala podjetja0comments

Začetek poslovanja Delavske hranilnice sega v leto 1990, ko se je 25 sindikatov, Zveza upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije odločilo ustanoviti Delavsko hranilnico d.o.o. S poslovanjem je hranilnica pričela v prejšnji državi Jugoslaviji, v februarju 1991, v družbi 25 bank, 19 hranilnic in 65 hranilno kreditnih služb. Današnji bančni prostor je bistveno drugačen, ostalo je 18 bank, med katerimi jih je več kot polovica s tujim lastništvom, hranilno kreditne službe so z bančnega trga povsem  izginile, od hranilnic pa so se ohranile samo tri, med katerimi je Delavska hranilnica, po merljivih kazalcih, največja slovenska hranilnica!

Hranilnica ima v poslovni mreži 13 poslovnih centrov, v katerih je 33 poslovnih enot po vsej Sloveniji. Opravljanje bančnih storitev pa je mogoče 24 ur na dan, z uporabo obeh spletnih bank ter mobilne banke. Glavne dejavnosti Delavske hranilnice so, sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb, kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov, izdajanje garancij in drugih jamstev, trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice), opravljanje storitev plačilnega prometa, opravljanje storitev deviznega poslovanja.

V letih 2008 do 2014, torej v letih krize, je hranilnica dosegala, merjeno z rastjo bilančne vsote, vsako leto večji obseg poslovanja, vsakoletno rast bančnih vlog prebivalstva in pravnih oseb, rast kreditov prebivalstva, majhnih gospodarskih družb in podjetnikov ter rast osebnih in poslovnih računov. Hranilnica se lahko pohvali z večletno konkurenčno obrestno varčevalno in kreditno ponudbo in s cenovno najugodnejšo ponudbo bančnih in drugih finančnih storitev, povezanimi z osebnimi in poslovnimi računi. Imetnikom osebnih in poslovnih računov hranilnica že od leta 2005 nudi najnižje cene plačilnih storitev na bančnem trgu. Cen svojih storitev hranilnica že deseto leto ni povečala, cene plačilnih storitev pa je v zadnjih dveh letih celo znižala.

V letu 2014, v šestem letu krize, je hranilnica dosegla najboljše poslovne rezultate v svoji zgodovini. Hranilnica je, v primerjavi z letom 2013, povečala bilančno vsoto za 199 mio EUR, na 671 mio EUR oziroma za 42 odstotkov.

Stanje kreditov nebančnemu sektorju je hranilnica v letu 2014 povečala za 93,0 mio EUR oz. za 36,0 odstotkov, od tega se je obseg kratkoročnih kreditov povišal za 26 odstotkov, obseg dolgoročnih kreditov pa za 36 odstotkov. Krediti prebivalstvu so se povečali za 24 odstotkov, krediti gospodarskim družbam za 63 odstotkov in krediti samostojnim podjetnikom za 29 odstotkov. Hranilnica ohranja dobro razpršenost naložb, kar potrjuje struktura njenih naložb, kjer predstavljajo krediti prebivalstva 62 odstotkov, krediti gospodarskim družbam 22 odstotkov, samostojnim podjetnikom 8 odstotkov, državnemu sektorju (občinam) 7 odstotkov ter neprofitnim izvajalcem storitev gospodinjstev 1 odstotek.

V hranilnici se trudijo, da omogočajo kvalitetne in cenovno ugodne storitve.

Leave a Reply