15
Nov
2015
Posted by: In: Obrtniki in ostala podjetja0comments

Bojan Koželj je izdelovalec skodel in sodi že v tretjo generacijo njihove družine, ki se ukvarja s skodlarstvom. Želeli bi vam predstaviti to staro ljudsko obrt, s predstavitvijo edinega registriranega družinskega podjetja gospoda Bojana Koželj.

Skodla je odcepljena deščica, ki je široka od 6 do 20 cm. Dolga je od 20 cm do 1 m in debela od 10 do 17 mm, odvisno od njene dolžine. Skodle so lesene deske, uporabljene za strešne kritine. V Sloveniji so skodle večinoma izdelane iz smrekovega, jelkinega in macesnovega lesa. Vse se začne z izbiro pravega lesa, ki ga je treba posekati pozimi. Skodle se pridobivajo iz smrekovega in jelovega lesa, zadnjih 16 let pa tudi iz macesna, ki ima še daljšo življenjsko dobo. Les za skodle mora biti resonančen, z ravnimi in gostimi letnicami, tak, kakršnega uporabljajo tudi za izdelovanje violin. Praviloma mora biti les klan in ne žagan.

IMG_7287

Za cepljene deščice poznamo več krajevnih imen: šinkl (Gorenjska), šikl (Štajerska), šinktl (Koroška), šindra (Notranjska in Kočevsko), bolj knjižno pa je skodla.

Skodlarstvo je izredno pomembno pri obnovi kulturne dediščine. Dokaz tega, podprto z znanjem in uporabo kakovostnih uporabljenih materialov, je podjetje Skodlarstvo Bojana Koželj. Njegovo delo kaže na številne obnovljene kulturne spomenike, po različnih krajih Slovenije. Uspešno so prenovili strehe v Bazi 20, cerkvi na Vinjem vrhu pri Semiču, cerkev v Borjah, Polhovem gradcu, Prevaljah na Koroškem in še številne druge objekte. Leta 2002 so za svojo obrt prejeli tudi znak kakovosti.

Proces same izdelave skodel, Koželj naredi na tradicionalen način in se začne že pozno jeseni. Takrat se po gozdovih Slovenije išče resonančni les, macesnov ali smrekov, ki mora biti raven in brez grč. Resonančni les za skodle zraste najbolje na 600 – 900 mnv, v senčnih legah, seka pa se ga v starem mesecu (zimski čas, ko les nima v sebi sokov). Posekan les se po prvem zapadlem snegu spravi v dolino, da ostane nepoškodovan. Hlodovina se razreže na poljubne dolžine, le–te pa se nato razcepi na krhlje. Sredina (srce) se izloči. Po odstranitvi lubja so krhlji pripravljeni na ročno obdelavo. Les se razcepi na skodle, ki se jih nato obteše, po polletnem sušenju pa so pripravljene na montažo. Izdelava skodel traja vse do pozne pomladi. Tak postopek izdelave skodel omogoča večjo vzdržljivost in daljši rok trajanja strehe (deske, ki so žagane, voda hitreje razmoči).

Konec pomladi pa se potem začne delo s prekrivanjem streh. Uporabljata se dva načina kritja, dvoslojno in troslojno prekrivanje. Za prekrivanje cerkvenih zvonikov pa je potrebno skodle upariti, da se jih lahko ukrivi po obliki zvonika.

Alpsko skodlarsko in krovsko dediščino v Sloveniji ohranja skodlarski mojster, Bojan Koželj. Z veliko znanja in poznavanja starih mojstrskih skrivnosti in predvsem dela s srcem do skodlarstva, kaže na njegove številne obnovljene kulturne spomenike po različnih krajih Slovenije.

Leave a Reply